Danes nas je kljub slabši napovedi pričakalo suho vreme. Po jutranji telovadbi in zajtrku smo jo namreč mahnili na planino Vogar. Kosijev dom leži na 1050 m nadmorske višine in prav vsem je uspel ta podvig. Ponos je sijal tako iz najinih kot njihovih oči. Male zmage velikih otrok.
Na vijugasti in mestoma strmi poti do gor je Elemin izpostavil življenjsko modrost: »Ta pot je kot življenje. Včasih so vzponi in ovire, včasih je težje, včasih lažje. Važno, da gremo naprej.«
Jan je vsem dokazal, da se v modnih čevljih z ravnim podplatom pride z lahkoto do cilja!
Največja nagrada za osvojen vrh je bila odprta koča, kjer so se nekateri posladkali, nekateri pa si celo privoščili ajdove žgance in zelje. Kljub temu, da smo imeli s seboj lunch pakete z obilnim sendvičem, sadjem, musli ploščico in čokoladnim rogljičkom. Otroci pač rastejo😊
Ker bi bilo preveč pravljično, nas je na povratku ujela rahla ploha, ampak nismo se dali. Ogledali smo si še Hudičev most, ki spada k lepotam korit Mostnice, nato pa jo že v suhem mahnili na sladoled v Ribčev Laz.
Nazaj smo se vrnili veseli, zadovoljni, nasmejani, malo pa tudi utrujeni. Tako da je počitek do večerje prišel prav.
Po večerji smo si ogledali še alpinistični film in popadali v postelje!
Lahko noč.
Vaši Jakci
