V torek smo imeli učenci 3. razreda zelo zanimiv kulturni dan. Odpravili smo se v Slovenski šolski muzej, kjer smo se za nekaj časa vrnili daleč v preteklost, natančneje pisal se je 10. vinotok 1867.
Ker so bili otroci v tistem času povsem drugače oblečeni, njihova oblačila so bila preprosta, temnejših barv in brez pisanih vzorcev, ki jih radi nosimo danes, smo si morala dekleta obleči haljice, dečki pa brezrokavnike. V učilnico smo morali priti urejeni, dekleta s spetimi lasmi. V muzejski igri učne ure smo sedli v stare šolske klopi, deklice strogo ločeno od dečkov. Poslušali smo strog glas gospoda učenika, ki smo ga ob prihodu v učilnico spoštljivo stoje pozdravili vsi v en glas: »Gospod učenik, dober dan.« Ta je z resnim pogledom in šibo v roki vodil pouk tako, kot so ga poznali pred približno 160 leti.
Preden smo začeli z učenjem, je gospod učenik pregledal naše dlani, ki so morale biti čiste, nakit ni bil dovoljen. Obljubili smo mu, da bomo zapestnice in uhane prihodnjič pustili doma. Sem ter tja je koga od nas tudi oštel, ker ni imel pravilno zapetih gumbov na brezrokavniku ali pa je kakšen gumb manjkal. Tudi v tem primeru smo mu obljubili, da si bomo manjkajoči gumb prišili.
Nato se je pouk začel. Učitelja smo ves čas naslavljali v stari slovenščini gospod učenik in prijazno odgovarjali na njegova vprašanja, ves čas pa smo morali paziti na vzravnano držo z rokami na hrbtu, mirno sedeti, pozorno poslušati in paziti na lepo vedenje.
Preizkusili smo se v rajtanju – štetju, pisanju, branju ugank in petju. Odlično nam je šlo. Gospod učenik je marsikoga od nas pohvalil. Zanimiva izkušnja je bilo pisanje s kredami na tablice, ki so nas pričakale na šolskih klopeh. Z levo roko ni bilo dovoljeno pisati, saj je ta nekoč veljala za grdo roko.
Zehati nismo smeli, saj je to znak nespoštovanja. Prav tako se nismo smeli hihitati, saj smo tako kmalu spoznali oblike kaznovanja kot sta klečanje na koruzi in branje šolskih pravil na osličku.
Spoznali smo, da pouk nekoč ni bil tako sproščen, kot je danes. Skozi doživeto predstavo smo spoznali, kako zelo se je šola skozi čas spremenila, od starih učilnic in pravil do današnjih prijaznejših oblik učenja. Kljub temu smo z zanimanjem spremljali uro in se ob tem marsikaj novega naučili o življenju in šoli nekoč.
Bil je zanimiv, poučen in nekoliko zabaven pogled v preteklost. Dan smo zaključili z mislijo, da so današnje šolske klopi res veliko prijaznejše kot tiste izpred 160 let.
Zapisala Katja Kovačič Kokošar
