Med 5 dnevnim senčenjem v Kutini smo obiskale štiri osnovne šole, kjer smo imele priložnost spoznati njihov način dela, organizacijo šolskega sistema in vsakodnevno življenje na šoli. Namen senčenja je bil pridobiti nove strokovne izkušnje, primerjati pedagoške prakse ter izmenjati primere dobre prakse med šolami.
V času obiska smo se aktivno vključile v različne dejavnosti – predstavitev robotike, angleško delavnico Tea party, čistilno akcijo šolskega igrišča in okolice, sajenje dreves ob dnevu Zemlje, likovno izražanje ob čokoladi, pouk informatike, predstavitev kamišibaja v hrvaščini in drugih jezikih. Spremljale smo pouk pri različnih predmetih in starostnih skupinah ter opazovale delo učiteljev in drugih strokovnih delavcev. Poseben poudarek je bil na metodah poučevanja, vključevanju učencev v učni proces, uporabi didaktičnih pripomočkov, ustvarjanju spodbudnega učnega okolja in skrb za dobro počutje (well being) učencev in učiteljev.
Poleg hospitacij smo se pogovarjale tudi z zaposlenimi o organizaciji njihovega dela, sodelovanju med učitelji, podpori učencem ter značilnostih hrvaškega šolskega sistema. Zanimale so nas predvsem razlike in podobnosti v primerjavi z našim šolskim okoljem ter možnosti prenosa določenih pristopov v naše delo.
Posebej pozitivno smo bile presenečene nad tehnično opremljenostjo učilnic. Šole so v sodelovanju z občino uspešno pridobile evropska sredstva s katerimi so učilnice opremili s sodobno tehnologijo, kot so 3D tiskalniki in VR očala. Opazile smo, da učitelji to tehnologijo smiselno vključujejo v pouk in tako učencem omogočajo sodobnejši ter bolj interaktiven način učenja. Učenci imajo predmet Informatika že od prvega razreda osnovne šole, kar prispeva k zgodnjemu razvijanju digitalnih kompetenc.
Med obiskom smo opazile tudi močno izraženo narodno zavest. V vseh šolskih prostorih – učilnicah, jedilnicah in šolskih avlah – so bili vidno izpostavljeni hrvaški državni simboli, predvsem hrvaški grb. Zaposleni in učenci s ponosom izražajo pripadnost svoji državi ter skrb za ohranjanje nacionalne identitete.
Zanimiva razlika v primerjavi z našim šolskim sistemom je tudi ta, da imajo učenci v hrvaških osnovnih šolah od prvega razreda dalje možnost izbire predmeta verouk. Po statistiki ta predmet obiskuje približno 95 % hrvaških učencev, kar kaže na pomembno vlogo verouka v njihovem šolskem in družbenem okolju. Pouk verouka izvajajo učitelji, ponekod pa katoliške sestre – nune, ki sodelujejo pri vzgojno-izobraževalnem delu šole. Med obiskom so nam učiteljice z veseljem v svojem prostem času predstavile tudi kulturno in versko dediščino mesta ter nam pokazale nekaj cerkva v Kutini in muzej Moslavine z galerijo.
Zadnji dan smo v okviru terenske ekskurzije – regija Moslavina obiskale Lonjsko polje, enega največjih in najbolje ohranjenih mokriščnih območij na Hrvaškem. Naravni park predstavlja pomemben življenjski prostor za številne rastlinske in živalske vrste, med drugim za skoraj dve tretjini celotne populacije ptic na Hrvaškem. Posebno doživetje je bilo opazovanje prostoživečih konj, ki so značilen del tamkajšnje naravne krajine. Obisk parka nam je omogočil vpogled v pomen varovanja narave in ohranjanja biotske raznovrstnosti.
Za vedno nam bo v spominu ostala izjemna prijaznost, srčnost, gostoljubnost in toplina vseh naših gostiteljev. Na vseh šolah smo bile zelo lepo sprejete, zaposleni in ravnatelji so si vzeli čas za nas, za pogovor, predstavitev svojega dela, povsod so nas pogostili. Na šolah kjer ni kuhinje, so lokalne dobrote spekle učiteljice kar doma. S svojo odprtostjo, srčnostjo in pripravljenostjo za sodelovanje so pomembno prispevali k temu, da je bila izkušnja senčenja strokovno bogata in hkrati zelo prijetna.
Posebno čast nam je izkazal tudi župan Kutine, ki si je v svojem urniku vzel čas za kratek sprejem. S tem je pokazal podporo mednarodnemu sodelovanju, izobraževanju ter povezovanju med šolami.
Obisk nam je omogočil dragoceno mednarodno izkušnjo, širjenje strokovnih obzorij in krepitev sodelovanja med šolami. Pridobile smo številne nove ideje za poučevanje, organizacijo dela in sodelovanje z učenci, ki jih bomo lahko vključile tudi v svoje nadaljnje pedagoško delo.
Lili Pesek, Monika Bajda, Mojca Rakovec in Irena Koudela
