V petek smo se člani dejavnosti Srčni smo srečni odpravili tja, kjer nas vedno pričakajo odprta srca in iskreni nasmehi – v Dom starejših občanov Moste-Polje. Že ob prihodu nas je pričakala polna jedilnica stanovalcev, ki so nas sprejeli z veseljem in toplino. Njihovi nasmehi so nam povedali več kot tisoč besed.
Pripravili smo kulturni program, poln glasbe, petja in plesa. Prva je nastopila Zoja, ki je s svojim čudovitim glasom navdušila občinstvo. Za njo je Tijan na kitaro zaigral Sivo pot in ob spremljavi tudi razigrano zapel. Alja je s pesmijo Novi val s svojim čustvenim nastopom ustvarila posebno, mirno vzdušje in se dotaknila občinstva. Catalinya je s pesmijo Ne bodi kot drugi poslušalcem predala lepo sporočilo – da ni treba biti takšen, kot so ostali. Dobro je, da smo edinstveni, saj prav vsak s svojo drugačnostjo soustvarja neponovljivo zgodbo. Matej je s klavirskima skladbama ustvaril posebno vzdušje in poslušalce popeljal v svet melodij, ki se dotaknejo srca. Nepozaben je bil tudi nastop Catalinye in Zoje, ki sta s pesmima Dan najlepših sanj in Šuštarski most združili svoja glasova v čudovito harmonijo. Alice je z energičnim plesom v ritmih rumbe očarala občinstvo in na obraze privabila številne nasmehe. Aša pa je s pesmijo Angelustvarila trenutek tišine in zbranosti ter se s svojim nastopom dotaknila mnogih. Za vrhunec programa je poskrbel Jakac band. Ob pesmi Na vrhu nebotičnikaso se mnogi pozibavali v ritmu glasbe, ob zaključni pesmi Za prijatelje pa smo se povezali prav vsi. Objeli smo drug drugega in skupaj zapeli besede, ki so v tistem trenutku dobile še poseben pomen. Prostor je napolnila toplina, v očeh nekaterih pa so se zalesketale tudi solze ganjenosti.
Takšni trenutki nas spomnijo, kako dragoceni so medsebojna bližina, prijazna beseda in čas, ki ga namenimo drug drugemu. Ob slovesu smo si obljubili, da se naslednje šolsko leto ponovno srečamo. Stanovalcem smo zaželeli lepo poletje, veliko zdravja, mirnih dni in čim več razlogov za nasmeh.
Domov smo se vrnili bogatejši za nepozabno izkušnjo, saj smo tudi sami prejeli nekaj dragocenega – občutek, da lahko z glasbo, nasmehom in dobro voljo nekomu polepšamo dan. V srcu smo odnesli spoznanje, da smo srčni res srečni.
