V okviru programa Erasmus+ sva se udeležili petdnevnega strokovnega izobraževanja Stress Management and Recognition: Key Strategies for Teachers, ki je potekalo v Københavnu. Program je bil namenjen razvijanju kompetenc za prepoznavanje in obvladovanje stresa ter spoznavanju praktičnih pristopov, s katerimi lahko učitelji skrbimo za lastno dobro počutje in hkrati ustvarjamo spodbudno učno okolje za učence.
Izobraževanje je temeljilo na spoznanjih pozitivne psihologije, čuječnosti ter nevroznanosti. Skozi številne praktične dejavnosti, samorefleksijo in izmenjavo izkušenj z udeleženci iz različnih evropskih držav sva pridobili uporabna orodja, ki jih je mogoče smiselno vključiti v vsakodnevno pedagoško prakso.
Poseben vtis je na naju naredila metoda HeartMath oziroma Heart Meditation. Gre za tehniko zavestnega dihanja in usmerjanja pozornosti v področje srca, ki dokazano prispeva k večji čustveni uravnoteženosti, zmanjševanju fizioloških odzivov na stres ter izboljšanju pozornosti in zbranosti. Tehnika je preprosta za izvedbo, zato jo lahko brez večjih prilagoditev vključimo tudi v šolski prostor.
Pomemben del izobraževanja je bil namenjen tudi razvijanju samorefleksije. Posebej dragocena se nama je zdela dejavnost s karticami osebnostnih lastnosti. Najprej je vsak udeleženec izbral lastnosti, ki po njegovem mnenju najbolje opisujejo njega samega, nato pa so enako nalogo opravili še člani skupine. Primerjava obeh pogledov je odprla razmislek o samopodobi, medosebnem zaznavanju in pomenu kakovostne povratne informacije. Takšne dejavnosti pomembno prispevajo h krepitvi medosebnih odnosov, zaupanja in pozitivne skupinske klime.
Veliko pozornosti je bilo namenjene tudi pisanju dnevnika (journaling), predvsem razvijanju navade zapisovanja hvaležnosti. Raziskave kažejo, da je naš um naravno bolj usmerjen k zaznavanju nevarnosti in težav, zato velik delež vsakodnevnih misli ostaja negativno obarvan. Zavestno usmerjanje pozornosti na pozitivne izkušnje, uspehe in stvari, za katere smo hvaležni, spodbuja večjo prisotnost v trenutku, krepi psihološko odpornost ter prispeva k boljšemu duševnemu počutju.
Navdušile so naju tudi preproste vaje Chair Yoge, ki omogočajo sprostitev, raztezanje in aktivacijo telesa kar na stolu. Zaradi svoje dostopnosti predstavljajo učinkovito orodje za kratke aktivne odmore med poukom ali delovnim dnem.
Spoznane pristope sva po vrnitvi začeli vključevati tudi v pedagoško delo. Redno izvajanje tehnik čuječnosti je pokazalo, da učenci z vsako ponovitvijo razvijajo večjo sposobnost umirjanja, lažje preusmerijo pozornost nazaj k učnim dejavnostim ter po zaključeni vaji hitreje vzpostavijo stanje zbranosti. Prav postopnost in doslednost izvajanja se kažeta kot ključna dejavnika pri razvijanju teh veščin.
Izobraževanje nama je ponudilo številna strokovno utemeljena orodja za spodbujanje dobrega počutja, čustvene regulacije in kakovostnih medosebnih odnosov. Prepričani sva, da lahko z vključevanjem tovrstnih pristopov pomembno prispevamo k ustvarjanju varnega, spodbudnega in vključujočega učnega okolja, v katerem se dobro počutijo tako učenci kot učitelji.
Iza Javornik in Karmen Lazić
